Sladkorna bolezen lahko povzroči številne zaplete in vodi do različnih bolezenskih stanj. Ena od njih je diabetični makularni edem (DME) – bolezen, ki lahko resno poslabša vid.
Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen, pri kateri je povišana koncentracija glukoze v krvi. Z leti visoke koncentracije glukoze v krvi povzročijo spremembe v krvnih žilah po celem telesu, zato se škodljive posledice sladkorne bolezni lahko pojavijo tudi na ledvicah ali v srčnožilnem sistemu.
Sladkorna bolezen lahko prizadene tudi oči, saj lahko visoke koncentracije glukoze v krvi poškodujejo drobne krvne žile v mrežnici, kar sčasoma poslabša vid.
Diabetična okvara oči se pojavi predvsem na mrežnici in v makuli, zato ju bomo podrobneje opisali.
Mrežnica je za svetlobo občutljiva plast tkiva znotraj očesa (slika 1). V središču mrežnice je makula (imenovana tudi rumena pega; v latinščini: macula lutea), ki je približno tako velika kot leča in vsebuje posebno veliko število fotoreceptorjev. V sredini makule je vdolbinica, ki se v latinščini imenuje fovea centralis. Ta vdolbinica s premerom le okoli 1,5 milimetra zagotavlja, da vidimo najmanjše podrobnosti. Z zunanjim delom mrežnice vidimo manj natančno. Zunanji deli mrežnice omogočajo le grobo orientacijo.
Slika 1: Prerez očesa. Makula in fovea centralis sta še posebno pomembni za oster vid.
Poškodbe mrežnice kot posledica sladkorne bolezni
Trajno povišana raven glukoze v krvi lahko privede do poškodb mrežnice. Najpogostejši sta:
Diabetična bolezen mrežnice ali diabetična retinopatija se razvija postopoma več let. Zgodnji stadij bolezni imenujemo neproliferativna diabetična retinopatija. V tej fazi pride do poškodb sten krvnih žil in nastanka žilnih izboklin ter posameznih krvavitev v mrežnici.
Če se bolezen nadaljuje, se pojavi proliferativna diabetična retinopatija (proliferativna pomeni hitro rastoča): nastanejo nove krvne žile v mrežnici, iz katerih prihaja do rahlih krvavitev. Pri diabetični retinopatiji je okvarjeno predvsem žilje na zunanjih delih mrežnice, zato bolniki pogosto dolgo časa nimajo težav z vidom.
Nasprotno pa diabetični makularni edem vodi do sprememb v središču mrežnice, kar povzroči simptome že v zgodnejših fazah. Diabetični makularni edem se lahko pojavi pri kateri koli stopnji diabetične retinopatije. V nadaljevanju vas želimo podrobneje seznaniti z diabetičnim makularnim edemom.
Povišana koncentracija glukoze v krvi pri sladkorni bolezni poškoduje tudi male krvne žile v očeh. Če se tekočina iz poškodovanih, vse bolj prepustnih očesnih žil nabere v predelu makule, ta nabrekne. Patološko kopičenje tekočine v makuli se imenuje makularni edem. Ker edem prizadene mesto najbolj ostrega vida, se lahko pri bolnikih močno poslabša vid.
Poškodba mrežnice je eden od pogostih zapletov sladkorne bolezni. Diabetična retinopatija se pojavi pri približno tretjini bolnikov s sladkorno boleznijo. DME prizadene skoraj 7 % vseh diabetikov ter je nekoliko pogostejši pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. V zahodnem svetu, je DME med najpogostejšimi vzroki hude okvare vida in slepote pri ljudeh v srednjih letih. DME prizadene obe očesi pri približno 60 % bolnikov.
K nastanku DME prispevajo različni dejavniki:
Poleg tega pa lahko motnja presnove maščob in prisotnost diabetične ledvične okvare dodatno povečata tveganje za DME.
Test z Amslerjevo mrežo je preprost način za domače testiranje vašega vida. Amslerjeva mreža je kvadrat s temnimi črtami in črno piko na sredini (Slika 2).
Samokontrola vida z Amslerjevo mrežo je enostavna, a zelo pomembna metoda za zgodnje zaznavanje sprememb v centralnem vidu. Svetuje se bolnikom z znano ali povečano verjetnostjo za bolezni rumene pege oziroma vidnega živca. Ga. Marta Blažič iz Očesnega oddelka SB Novo mesto v videu pojasni, kako pravilno izvajati ta preprost test doma.
Drsnica 1: Naslov – Samokontrola vida z Amslerjevo mrežo
Uvodni nagovor ga. Marte Blažič iz Očesnega oddelka SB Novo mesto.
Ga. Marta Blažič:
"Samokontrola vida z Amslerjevo mrežo se svetuje bolnikom s tveganjem za bolezen rumene pege ali vidnega živca – kot na primer pri starostni degeneraciji makule, cistoidnem makularnem edemu, epiretinalni membrani ali nearteritični anteriorni ishemični optični nevropatiji.
Z rednim preverjanjem vida doma lahko posameznik hitreje zazna spremembe v centralnem vidu in tako pravočasno ukrepa, s čimer prepreči ali upočasni poslabšanje vida."
Drsnica 2: Naslov – Prikaz samokontrole vida z Amslerjevo mrežo
Ga. Marta Blažič prikaže izvedbo, njen glas sproti razlaga posamezne korake:
Izberite prostor z dobro osvetlitvijo.
Očala morajo imeti čista stekelca. Tudi dlan, s katero si pokrijete oko, naj bo čista.
Če uporabljate bralna očala, si jih nadenite.
Amslerjevo mrežo držite na razdalji 30–40 cm oziroma na vaši običajni bralni razdalji. Razdalje ne spreminjajte.
Pokrijte eno oko z dlanjo.
Z drugim očesom poglejte v črno piko na sredini mreže. Mreža mora biti v celoti vidna.
Drsnica 3: Opazovanje sprememb na mreži
Ob prikazu mrež se izpišejo in izgovorijo naslednja vprašanja:
• Ali so mrežne črte ravne, popačene, nejasne ali valovite?
• Ali so vsi kvadratki enako veliki?
• Ali vidite vse štiri vogale mreže?
Po želji si lahko pomagate s svinčnikom in sledite črtam. Če niso ravne, to označite.
Drsnica 4: Označevanje sprememb
Označite polja, kjer črte niso ravne, kjer manjkajo deli mreže ali so nepravilne oblike.
Zabeležite, s katerim očesom ste test izvajali – zadostuje črka D (desno) ali L (levo).
Drsnica 5: Ponovitev z drugim očesom
Ponovite celoten postopek z drugim očesom, od prvega koraka naprej.
Zaključek:
"Vid testirajte z Amslerjevo mrežo vsaj enkrat na mesec. Samokontrola vida ne nadomešča rednih pregledov pri očesnem zdravniku."
Slika 2: Amslerjeva mreža
Izvedba testa:
Če so črte zamegljene ali valovite ali če opazite temna ali prazna področja, se o tem nemudoma pogovorite s svojim oftalmologom!
Oče je star 66 let in se zdravi s tabletami za diabetes in hipertenzijo. Že nekaj časa se pritožuje, da vse teže bere časopis. Oftalmolog je pri njem odkril diabetični makularni edem na obeh očesih. Kaj to pomeni?
Sladkorna bolezen poškoduje majhne krvne žile v očeh. Zato lahko tekočina iz teh žil uhaja v okoliško tkivo. Makula je mesto najostrejšega vida, s katerim lahko zaznavamo podrobnosti. Ko se tekočina iz vedno bolj prepustnih žil nabira v predelu makule, ta nabrekne (zdravniki temu pravijo makularni edem), kar lahko privede do različnih motenj vida. Prej ko odkrijemo diabetični makularni edem, boljše so možnosti zdravljenja.
Pred kratkim so mi odkrili sladkorno bolezen tipa 2 in mi predpisali zdravljenje s tabletami. Zdaj sem prebrala, da lahko sladkorna bolezen povzroči različne zaplete in vodi v druge bolezni. Dejstvo, da bi sladkorna bolezen lahko poslabšala moj vid, me zelo skrbi. Kaj lahko naredim?
Čim prej se dogovorite za pregled pri oftalmologu. Preveril bo vaš vid ter pregledal očesno ozadje in ocenil stanje mrežnice ter makule. Za zdravje oči je pomembno, da so ravni glukoze v krvi dobro uravnane. Jemljite zdravila za sladkorno bolezen, ki vam jih je predpisal zdravnik, in redno hodite na kontrolne preglede. Če imate visoke vrednosti krvnega tlaka, jih je treba znižati. Pazite na uravnoteženo in zdravo prehrano, dovolj se gibajte in ne kadite – kajenje poškoduje krvne žile po telesu, vključno z drobnimi žilicami v očeh.
Pred dvanajstimi leti so mi postavili diagnozo sladkorna bolezen tipa 1. Ker se mi je poslabšala ostrina vida na desnem očesu, sem bil pred kratkim pri očesnem zdravniku. Zdaj se zdravim zaradi DME na desnem očesu. Ali se lahko DME pojavi tudi na mojem levem očesu?
Tega ni mogoče z gotovostjo napovedati. Vendar pa so študije pokazale, da se DME ne razvije vedno na obeh očesih: v približno 40 % primerov je prizadeto samo eno oko.
Besedilo je strokovno pregledala in dopolnila asist. Katja Kuhta, dr. med., spec. oftalmolog.
Oddelek za očesne bolezni, UKC Maribor.
American Academy of Ophthalmology [Ameriška akademija za oftalmologijo]. Starostna degeneracija makule. Dostopno na: https://www.aao.org/eye-health/diseases/amd-macular-degeneration. Zadnji dostop: september 2024
American Academy of Ophthalmology [Ameriška akademija za oftalmologijo]. Kako degeneracija makule vpliva na vid. Dostopno na: https://www.aao.org/eye-health/tips-prevention/how-macular-degeneration-changes-vision-life. Zadnji dostop: september 2024
American Academy of Ophthalmology [Ameriška akademija za oftalmologijo]. Kaj je optična koherentna tomografija (OCT). Dostopno na: https://www.aao.org/eye-health/treatments/what-is-optical-coherence-tomography. Zadnji dostop: september 2024
Dobrodelna organizacija Fight for Sight. Starostna degeneracija makule. Dostopno na: https://www.fightforsight.org.uk/a-z-eye-conditions/age-related-macular-degeneration/. Zadnji dostop: september 2024
M. Južnič Sotlar (13. 9. 2023). Starostna degeneracija makule vodi v okvaro vida. Delo. Dostopano na: https://www.delo.si/dpc-zdravje/starostna-degeneracija-makule-vodi-v-okvaro-vida/. Zadnji dostop: september 2024
M. Korošak (4. 9. 2023). Starostna degeneracija makule povzroča okvaro središčnega vida. ABC zdravja. Dostopano na: https://www.abczdravja.si/oci/starostna-degeneracija-makule-povzroca-okvaro-srediscnega-vida/. Zadnji dostop: september 2024
N. R. A. (4. 2. 2024). Degeneracija makule močno vpliva na vid pri starejših. Vizita.si. Dostopano na: https://vizita.si/zlata-leta/starostne-bolezni/degeneracija-rumene-pege.html. Zadnji dostop: september 2024
American Academy of Ophthalmology [Ameriška akademija za oftalmologijo]. Kaj je diabetična retinopatija. Dostopno na: https://www.aao.org/eye-health/diseases/what-is-diabetic-retinopathy. Zadnji dostop: september 2024
American Academy of Ophthalmology [Ameriška akademija za oftalmologijo]. Kaj je makularni edem. Dostopno na: https://www.aao.org/eye-health/diseases/what-is-macular-edema. Zadnji dostop: september 2024
Dobrodelna organizacija Fight for Sight. Diabetična retinopatija. Dostopno na: https://www.fightforsight.org.uk/a-z-eye-conditions/diabetic-retinopathy/. Zadnji dostop: september 2024
P. R. (18. 12. 2023). Kaj bi vsaka oseba s sladkorno boleznijo morala vedeti o svojih očeh. Vizita.si. Dostopano na: https://vizita.si/novice/kaj-bi-vsaka-oseba-s-sladkorno-boleznijo-morala-vedeti-o-svojih-oceh.html. Zadnji dostop: september 2024
M-SI-00000742 (v 2.0)
Dostopnost
Barvni kontarst
Velikost črk
Razmik med črkami