Kako diagnosticirajo diabetični makularni edem?

• določitev vidne ostrine,
  
• merjenje očesnega pritiska,
  
• pregled sprednjega segmenta obeh očes (veznice, roženice, šarenice in očesne leče) s špranjsko svetilko,
  
• pregled očesnega ozadja: najprej se s kapljicami za oči razširi zenica, da lahko oftalmolog pregleda steklovino in mrežnico. Zaradi širokih zenic lahko nekaj ur po pregledu slabše vidite, zato v tem času ne smete sami voziti.

• optična koherentna tomografija (OCT): pri tej preiskavi je v mrežnico usmerjena neškodljiva laserska svetloba. Preiskava pokaže različne plasti mrežnice in zdravnik lahko oceni, ali se je v predelu makule nabrala tekočina (sliki 1 in 2). OCT omogoča zelo natančen prikaz najmanjših struktur mrežnice in se lahko uporablja tudi za spremljanje uspešnosti zdravljenja;
  
• fluoresceinska angiografija: v veno na roki vbrizgajo barvilo, ki prehaja tudi v krvne žile očesnega ozadja. S to preiskavo lahko oftalmolog bolje oceni stanje žil v očesu in odkrije morebitne bolezenske spremembe, ki jih je treba zdraviti.

Slika 1: Zdrava mrežnica brez nakopičene tekočine. Makula je vidna kot »vdolbina« na sredini slike; struktura mrežnice je sestavljena iz značilnih, pravilnih plasti.

Slika 2: Mrežnica pri DME z nakopičeno tekočino v tkivu pod makulo (temna področja). Plasti mrežnice so nepravilne in izbočene.