Kaj je starostna degeneracija makule (SDM)?

Kaj je starostna degeneracija makule?

Starostna degeneracija makule je kronična bolezen, ki se pogosteje pojavlja s starostjo (pogostejša je po 55. letu starosti). SDM lahko prizadene obe očesi ali na začetku samo eno oko. SDM se razvije na makuli (imenovani tudi rumena pega), ki leži v središču mrežnice, v zadnjem delu očesa (slika 1).

Makula je velika približno toliko kot riževo zrno, vendar vsebuje posebno veliko fotoreceptorjev in je odgovorna za oster vid. Ta je pomemben za branje, prepoznavanje obrazov, zaznavanje podrobnosti ter razlikovanje barv. Preostali del mrežnice zaznava praktično le obrise in svetlo-temne kontraste.

Slika 1: Prerez očesa. Makula je del mrežnice in je še posebno pomembna za oster vid.

Kako se bolezen razvije?

SDM se začne razvijati, ko se končni produkti presnove v mrežnici ne morejo pravilno razgraditi in se v obliki majhnih depozitov, ki jih imenujemo druze, začnejo nalagati pod mrežnico. To običajno še ne povzroči izgube vida, vendar nekateri bolniki poročajo, da slabše zaznavajo kontraste ali da se oči šele z zamikom prilagodijo spremenjenim svetlobnim razmeram.

Pri nekaterih bolnikih zgodnja SDM napreduje. Pozni fazi bolezni sta suha SDM (znana tudi kot geografska atrofija makule) in vlažna SDM (znana tudi kot neovaskularna SDM).

Slika 2: Oblike SDM

Suha ali vlažna SDM?

Pri suhi SDM so čutnice, ki zaznavajo svetlobo, uničene. Posledica tega je počasno napredujoča izguba vida v središču vidnega polja (slika 3). Suha oblika SDM lahko sčasoma napreduje v vlažno SDM.

Pri vlažni SDM se pod mrežnico kot odziv na druze oblikujejo majhne krvne žile. Zato zdravniki govorijo tudi o neovaskularni SDM (nSDM), to je SDM z novonastalimi krvnimi žilami. Te so manj stabilne in vedno bolj prepustne, zato lahko tekočina ali kri vstopi v okoliško tkivo (slika 5), ki zaradi nabiranja tekočine nabrekne. Zadrževanje tekočine v predelu makule lahko močno poslabša vid.

Ljudje s SDM pogosto izgubijo sposobnost ostrega vida, ohranjena pa je orientacija v prostoru, zaznava v zunanjem vidnem polju ter razlikovanje med "svetlim" in "temnim". Obrazov in predmetov, ki jih gledajo neposredno, pogosto več ne prepoznajo (slika 3), v kotičku očesa pa prepoznajo gibe in predmete.

Vlažna oblika SDM v primerjavi s suho obliko SDM pogosto napreduje veliko hitreje. Lahko jo uspešno zdravimo, če zdravljenje začnemo zgodaj.

Slika 3: Normalen vid v primerjavi z vidom, kjer je prisotna vlažna SDM.

Slika 4: Zgradba zdravega očesa.

Oko z vlažno SDM

Slika 5: Oko z vlažno SDM. Pri vlažni SDM pride do nastanka prepustnih krvnih žil, iz katerih tekočina prehaja v okoliško tkivo. To povzroči otekanje mrežnice.

Kateri so dejavniki tveganja za razvoj SDM?

Natančen vzrok za nastanek SDM še ni popolnoma raziskan, vendar obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj SDM. Dejavniki tveganja vključujejo:

• starost (zato izraz starostna degeneracija makule),
• kajenje,
• hipertenzija,
• nezdrava prehrana (malo sadja in zelenjave, alkohol, visoka vsebnost živalskih maščob),
• UV-sevanje in modri del vidne svetlobe.

V nekaterih družinah se degeneracija makule pojavlja pogosteje, vendar SDM ne velja za klasično dedno bolezen. SDM pogosteje odkrijejo pri ženskah kot pri moških.

Pogosta vprašanja bolnikov

Vpliv na vid je med drugim odvisen od stadija bolezni in oblike SDM (suha ali vlažna).

Makula se nahaja v središču mrežnice in je odgovorna za centralni vid. Če je makula poškodovana zaradi SDM, je vidna ostrina okvarjena. To lahko na primer moti zmožnost branja in prepoznavanje obrazov ter zaznavanje podrobnosti. Bolezen običajno ne prizadene zunanjega dela mrežnice.

SDM lahko povzroči poslabšanje vida in omejitve, ki so posledice tega. Pomembno je, da se bolniki s SDM naučijo kar najbolje izkoristiti svoj preostali vid in ohraniti svojo neodvisnost, kolikor je to mogoče. Obstajajo tudi številni pripomočki za ohranjanje samostojnosti, predvsem optični pripomočki.

Skoraj dve tretjini bolnikov ima enako stopnjo SDM na obeh očesih, lahko pa bolezen prizadene samo eno oko. Študije kažejo, da se pri približno 19 do 28 % bolnikov s SDM v obdobju 5 let bolezen razvije tudi na drugem očesu. Stopnja SDM ni vedno enaka na obeh očesih: pri nekaterih bolnikih je eno oko močneje prizadeto s SDM, medtem ko je na drugem očesu vid bistveno boljši. Pomembno je, da oftalmolog vedno pregleda tudi drugo oko, da lahko zgodaj ugotovi morebitno okvaro drugega očesa.

Najpomembnejši preventivni ukrep za zdravje oči je opustitev kajenja. Če imate visok krvni tlak, ga dosledno zdravite. Ostanite telesno aktivni, redno telovadite. Pazite na telesno težo in zdravo prehrano z veliko sadja, zelenjave in živil, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline (kot so mastne ribe in oreščki). Pijte manj alkohola. Zaščitite oči pred bleščanjem in UV-sevanjem z ustreznimi očali ali kontaktnimi lečami. Če opazite spremembo vida, se nemudoma obrnite na svojega oftalmologa.