Kaj je rak jeter?

Rak jeter je šesta najpogostejša oblika raka na svetu. Moški obolevajo pogosteje kot ženske in so ob diagnozi običajno starejši od 60 let.

Glede na izvor tumorskih lezij v jetrih ločimo primarni rak jeter in zasevke (metastaze) drugih vrst raka v jetrih. Primarni rak jeter nastane v jetrih in je lahko dveh vrst:

• Hepatocelični karcinom ali rak jetrnih celic je najpogostejša oblika primarnega raka jeter in prizadene jetrne celice – hepatocite. Ta vrsta raka jeter ima lahko različne vzorce rasti: včasih se začne kot en sam tumor in se šele v napredovali fazi razširi v druge dele jeter.  Drugič pa se razvoj začne z več manjšimi tumorji na različnih delih jeter. Ta vrsta se najpogosteje pojavi kot posledica kronične bolezni jeter, kot je ciroza.
  
  
• Rak žolčnih vodov ali holangiokarcinom je redka, vendar agresivna oblika raka jeter, ki se razvije v celicah, ki obdajajo žolčne vode. Te vrste je približno 10-20 % raka jeter in za razliko od hepatoceličnega karcinoma je ta oblika pogostejša pri ženskah.
  

Zasevki v jetrih se pojavijo, ko se primarni rak iz drugih organov razširi na druge dele telesa, lahko tudi v jetra. Do tega najpogosteje pride pri raku debelega črevesa, trebušne slinavke, želodca, pljuč ali dojk. Jetra so zaradi svoje funkcije filtriranja krvi zelo dovzetna za razvoj zasevkov ali metastaz. Rakave celice, odlepljene od primarnega tumorja, potujejo po krvnem obtoku in prispejo do jeter, kjer lahko preidejo iz krvnih žil, se vrastejo v jetra ter tvorijo rakave zasevke. Ti tumorji so sicer poimenovani glede na njihovo primarno mesto nastanka. Rak, ki se je na primer začel v pljučih in se razširil v jetra, imenujemo pljučni rak z metastazami v jetrih ali jetrni zasevki raka pljuč.

Po podatkih Ameriškega združenja za boj proti raku so v Združenih državah Amerike in Evropi jetrni zasevki drugih rakov bolj pogosti od primarnega raka jeter.

Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj raka jeter so:

• Kronični hepatitis: virusni hepatitis je najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka jeter. Virusi hepatitisa neposredno prizadenejo jetra in se po telesu širijo s krvjo ali telesnimi tekočinami. Najpogostejši vrsti sta hepatitis B in hepatitis C.
  
• Strupi: uživanje večjih količin alkohola, tobaka ali drugih snovi, ki lahko poškodujejo jetrne celice.
  
• Dedna hemokromatoza: gre za presnovno bolezen, pri kateri telo iz hrane absorbira preveč železa, kar poškoduje jetra.
  
• Kopičenje maščob: bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali debelost, lahko povzročita kopičenje maščob v jetrih, kar vodi v stanje, znano kot nealkoholna zamaščenost jeter (NASH ali nealkoholni steatohepatitis). NASH je običajno asimptomatska in jo je težko prepoznati.
  
• Kronične poškodbe jeter: če so jetrne celice poškodovane zaradi kateregakoli od zgoraj naštetih vzrokov, lahko pride do brazgotinjenja tkiva, čemur pravimo fibroza jeter. Če se poškodbe ponavljajo in se celice ne morejo več pravilno obnavljati, lahko fibroza napreduje v cirozo. Približno 60 do 90 % hepatoceličnih karcinomov nastane zaradi ciroze.
  

Rak jeter ima lahko hude posledice, vendar ga je mogoče v veliki meri preprečiti. Najpomembnejša sta izogibanje dejavnikom tveganja in zgodnje odkrivanje raka.